Mesto zvonikov

Barokna župna cerkev posvečena sv. Miklavžu, zaščitniku Varaždina, je zgrajena leta 1761 na temeljih romanično – gotske cerkve. V edinstven gotski stolp, nenavaden za kontinentalni del Hrvaške, je vzidan grb Varaždina iz leta 1464. Nad njim je ostanek negdanje cerkve z zanimivim detajlom– kamnito medvedko. Nekoč je na vrhu stolpa bila ograja ter je bilo organizirano dežuranje proti požaru. Drvored okoli cerkve označuje negdanje pokopališče, na katerem so se do konca XVIII. stoletja pokapljali Varaždinci. V niši stolpa se nahaja kip sv. Florijana, ki je zelo pogost v Varaždinu.

Cerkev posvečena Vnebovzetju Blažene Device Marije je središni del jezuitskega kompleksa, ki ga sestavljajo gimnazija, konvikt in sama cerkev. Celoten kompleks je zgrajen v 17. stoletju. Arhitekt cerkve je bil Juraj Matoti, graditev pa je začela leta 1642. Končana in posvečena je leta 1656. Zvonik s karakteristično kupolo na vrhu je končan dvajset let pozneje. Cerkev je dobila končno obliko v 18. stoletju. Cerkev so od jezuitov prevzeli pavlini, potem Čazmanski kaptol, leta 1997 pa je postala stolnica nove Varaždinske škofije.

V stolnici že tradicionalno poteka festival baročne glasbe, bolj znan kot Varaždinske barokne večeri.

Pročelje cerkve je razčlenjeno v obliki triumfalnega loka s stolpi, z zatrepom in nišama. V srednji niši je kip Marije iz 17. stoletja. Pod nišo je grb družine Drašković, ki je bila glavni donator jezuitov in cerkve. Glavni oltar je največji v Varaždinu, dimenzij 11m x 14m. Stolpi, ki nosijo celoten čitav oltar so v baročnem slogu in imitirajo marmor, pravzaprav pa so leseni, tudi kot celoten oltar. Na vrhu središčnega oltarja je prikaz sv. Trojice. Nad tabernakljem, na katerem je relief, ki prikazuje poslednjo večerjo, stoji reprezentativna slika, delo neznanega baročnega slikarja s temo „ Marijinega vnebohoda”.

Ob stolnici je zgrajen tudi samostan. Ko je jezuitom na Hrvaškem bilo prepovedano opravljanje službe in so odpravili pavline, namen samostana se je pogosto spremenjal. Danes se v njem nahaja FOI (Fakulteta za organizacijo in informatiko). Razen zunanjega dela, od prvotne stavbe so edino ohranjene freske in štukature na stopnišču, ki jih lahko opazimo z ulice.

Graditeljski kompleks jezuitov je končan z izgradnjo gimnazije. Prvotna zgradba je bila zgrajena iz lesa, leta 1651 pa so zgradili enonadstropno trikotno stavbo. Danes se v njej nahaja škofijski ordinariat.

Gimnazijo so po prihodu v Varaždin utemeljili jezuiti in je začela z delom leta 1636. Gre za tretjo najstarejšo na Hrvaškem, takoj po reški in zagrebški. Gimnazija je skozi stoletja postala eden izmed simbolov mesta.
Adresa: Pavlinska 4
Telefon: +385-42- 210-688
Odprto: med tednom- 7:30; 09:00; 18:00 (poletje-19:00); ob nedeljah in praznikih – 07:30; 09:00; 11:00; 18:00 (ljeti-19:00)

Na prostranem istoimenem trgu se nahajata Kapucinska cerkev in samostan. Cerkev se je začela graditi leta 1701, končana pa je in posvečena Presveti Trojici leta 1705. Kapucinska cerkev in samostan sta zgrajena v strogem in enostavnem slogu, tipičnem za kapucinske redovniške cerkve. Ohranjen je tudi majhen lesen stolp. Zelo zanimivo dejstvo je, da so se frančiškani, ki so enako kot kapucini živeli od miloščine v času žetve in trgatve, upirali prihodu kapucinov, ker so se bali, da bodo zaradi tega imeli manjše prihodke. Na njihovo prošnjo je papež prepovedal kapucinom prihod v mesto. V kraljestvu ta odločitev ni bila dobro sprejeta, ter je po dveh letih Hrvaški zbor sprejel sklep, s katerim je kapucinom bilo dovoljeno odprti samostan v Varaždinu.

Adresa: Kapucinski trg 7
Telefon: +385 (0)42 213-550
Odprto: med tednom- 7:00; 08:30; 19:00;
ob nedeljah in praznikih – 06:30; 08:30; 10:00; 12:00; 17:00

Varaždin je po kapucinih dobil tudi četrti samostanski red: uršulinke. Uršulinke so prišle leta 1703, na vabilo in s pomočjo grofice Magdalene Drašković. Hčer grofice se je nahajala v uršulinskem samostanu v Požunu (danes Bratislava), ter se zaradi protestantsko-katoliških vojn bala za svojo hčero in povabila uršulinke v Varaždin. Uršulinke so leta 1707 zgradile skladno cerkev, kmalu pa so odprle prvo šolo za dekleta. Uršulinski stolp, zgrajen leta 1726, je najlepši v Varaždinu. Cerkev je posvečena rojstvu Jezusa Kristusa.

Adresa: Uršulinska 3
Telefon: +385 (0)42 211-808
Odprto: med tednom – 7:00; ob nedeljah in praznikih – 8.00; četvrtkom – 19:30; klanjanje vsak osmi v mjesecu – 18:00

Zaradi številnih požarov, Varaždinci so že leta 1669 zunaj mestnega obzidja zgradili votivno cerkev svetega Florijana, zaščitnika pred požarom. Uničena je v velikem požaru, leta 1777 pa je pregrajena v slogu rokokoja ter jo okraša izjemno skladno pročelje. Zraven cerkve je zgrajen varaždinski ksenodohij (mestna ubožnica).

Adresa: Vladimira Nazora bb
Telefon:
Odprto: ob nedeljah in praznikih – 8:00

Frančiškani so omenjeni v Varaždinu že v XII. stoletju. V 17. in 18. stoletju, v časih protureformacije in poznega razsvetljenstva, področje severozahodne Hrvaške je doživelo razcvet monumentalne sakralne arhitekture. Graditev frančiškanske cerkve se je začela leta 1650, posvečena pa je leta 1657. Cerkev ima vse lastnosti zgodnje baročne arhitekture in je glede na tloris, podobna frančiškanski cerkvi na Dunaju. Graditelj je bil Peter Rabba iz Graza. Cerkev ima najvišji stolp v mestu visok 54,5 metrov. Posebna umetniška atrakcija cerkve je prižnica, remek delo manirizma, z bogato ornamentiko in vrsto skulptur, ki predstavljajo apostole in frančiškane. Prižnica je nastala v drugi polovini 17. stoletja, verjetno takoj po požaru, ki je leta 1665 precej poškodoval cerkev.

V pritličju zgradbe zraven samostana je negdanja frančiškanska lekarna, s svodi, ki jih je poslikal pavlin Ivan Ranger, najbolj znan baročni slikar na Hrvaškem.

Frančiškanski samostan je zgrajen na mestu negdanje lesene cerkve in hospica, ki so ga v času križarskih pohodov utemeljili vitezi Ivanovci (viteški red Sv. Ivana). Ko so se pred naleti Mongolov umaknili iz Varaždina v svojo utrdbo Belo v bližini Varaždina, v mestu so jih v drugi polovini 13. stoletja zamenili frančiškani.

Na trgu pred vhodom v cerkev se nahaja bronast kip Grgurja Ninskeg. Kip je delo značilnega hrvaškega kiparja Ivana Meštrovića. Sam kipar je izbral mesto za kip, postavljen pa je leta 1932. Kip je narejen za Split, ampak se zaradi manjših dimenzij odlično vklopil v mesto, čeprav v času ko je Grgur Ninski bil škof, Varaždina najverjetnejše ni bilo.

Na južni steni cerkve se nahaja sončna ura, ki ob sončnih dnevih kaže natančen čas. Seveda je treba vzeti v poštev, da se med letnimi meseci naša ura premika eno uro naprej.

Adresa: Franjevački trg 8
Telefon: +385- 42- 213-166
Odprto: ob nedeljah in praznikih – 6, 7, 8, 9, 11 in 18:30; med tednom: 7, 8 in 18:30; prvi petek in prva sobota v mesecu: 7, 8, 9 in 18:30; Julij in avgust – ob nedeljah in praznikih – 7, 9, 11 in 18:30

Na južnem dohodu, nasproti “Varteksovega stadiona” se nahaja Kapela sv. Roka. Ko se je leta 1712 v sosednji Ogrski pojavila kuga, Varaždinci so zaobljubili, da bodo v čast svetega Roka zgradili kapelo, če bo od Boga izmolil zaščito od kuge. Ker kuga ni prišla v Varaždin, Varaždinci so leta 1715 zgradili kapelo in jo posvečali sv. Roku.

Adresa: Zagrebačka bb
Telefon: +385- 42- 213- 550
Odprto: ob nedeljah – 7:00

Zraven kapucinskega samostana se nahaja cerkev sv. Vida, ki je ena izmed najstarejših v mestu. Baje je kot župna cerkev obstajala že v XIII. stoletju. Današnjo obliko je dobila leta 1779, ker je prejšnja bila poškodovana v požaru. Okoli cerkve in v njeni kripti je bilo pokopališče. Zadnji pokop je bil leta 1839.

Adresa: Trg sv. Vida
Telefon: +385- 42- 213- 550
Odprto: ob nedeljah – 7:30

Na zahodnem vhodu v mesto se nahaja kapelica Sv. Fabiana in Sebastiana. Kuga je leta 1682 prišla do okolice mesta ter je prebivalce prevzela velika panika. Mestni svet je sprejel sklep, da bo zgradil kapelico sv. Fabiana in Sebastiana, če kuga ne pride do mesta. Varaždinu je bilo prizanešeno in Varaždinci so začeli graditi kapelico, da bi izpolnili svojo zaobljubo. Kapelica je zgrajena leta 1688, svojo današnjo obliko pa je dobila leta 1800.

Adresa: Optujska bb
Telefon: župni ured u V. Gortana 53- +385- 42- 332-015
Odprto: med tednom – 18:00 (ljeti – 19:00)

Po skoraj 200 letih je zgrajena nova cerkev v Varaždinu, v novem četrti – Banfici. Cerkev ima moderno obliko okrogle dvorane. Oltar na vzhodni strani je obrnjen proti vernikom, tabernakelj je na stojalu, na steni pa oltarni reljef. Na levi strani pred oltarjem je krstilnica, na desni pa ambon za branje. Čisto na desni strani je dvignjem podij za pevce. Župnišče se nahaja vzhodno od cerkve, zahodno od crkve pa se gradi pastoralni center. Cerkev je posvečena leta 1995.

Adresa: Dravska 3; Banfica- Varaždin
Telefon: +385- 42- 230-742
Odprto: med tednom – 17:00 (ljeti – 18:30); ob nedeljah in praznikih – 8:00, 10:30, 17:00 (ljeti – 18:30)

Posvečena je leta 2007 ter je najmlajša varaždinska cerkev. Okrašena je z monumentalnimi kipi varaždinskega akademskega kiparja Nikole Šanjeka. Vsi kipi so izdelani iz reparaturnega kamna, tzv. vincita. Kamen je iz okolice Varaždina, da ostane v istem podnebju in ohrani kakovost. Kip Dobrega Pastirja je postavljen je v svetišču iza oltarja, visok je 7,15 m, skupaj s stojalom celo 9,15 m, in tehta okrog 30 ton. Vnotranjost cerkve predstavlja življenjsko pot človeka.

Adresa: Hallerova aleja bb
Telefon: župni ured u V. Gortana 53: +385- 42- 332-015
Odprto: ob nedeljah – 8:00, 10:00, 18:00 (ljeti – 19:00)