Staro mestno jedro

Varaždin se razlikuje od drugih mest po izjemni spomeniški in umetniški dediščini, ter najbolj ohranjeno in najbogatejšo barokno urbano celoto. Razen kompleksa Starega grada na relativno majhnem prostoru so ohranjene palače, značilne javne zgradbe, vredne hiše in vile v slogu baroka, rokokoja, klasicizma, secesije ter ena izmed najstarejših evropskih mestnih hiš.

Bogastvo sakralne dediščine vam bo povedalo še eno zgodbo o Varaždinu kot mestu zvonikov in o ljudeh, ki so ga čez stoletja gradili, angeli na oltarjih, stenah in slikah bojo vam s svojo dobroto zahvalili za vsak pogled.

  • PALAČE
  • POMEMBNE JAVNE ZGRADBE
  • VREDNE HIŠE IN VILE
Palača Drašković

Družina Drašović je že leta 1616 na mestu današnje palače imela svojo hišo. V današnji obliki je od druge polovine XVIII. stoletja. Grof Franjo Nadasdy je začel živeti v palači leta 1756 in tedaj je Varaždin postal glavno mesto Kraljevstva. V tej palači je zasedal Hrvaški zbor, od leta 1767 je v palači tudi sedež Kraljevskega namestniškega sveta. Na kamnitem portalu se nahaja pozlačen grb družine Drašković.

Palača Oršić

V zapisniku Mestnega magistrata iz leta 1804 godine je zabeleženo, da je grof Erdödy (iz Novega Marofa) na tem mestu hotel zgraditi palačo. Glede na zgodnje klasicistične lastnosti, posebej pa lep klasicističen kamniti portal, zgradba je verjetno končana leta 1805. Od konca XIX. stoletja je v posesti grofice Paule Oršić, zato ji Varaždinci še danes pravijo “palača Oršić”.

Palača Patačić

Najdragocenejša rokoko palača v Varaždinu in na Hrvaškem je zgrajena leta 1764. V velikem požaru leta 1776 ni doživela večjih poškodb. Med XVIII. stoletjem v njej je živela družina Patačić ter je bila središče kulturnega in društvenega življenja mesta.

Po finančnem zlomu družine Patačić, palačo so uporabljali v različne namene. Med temeljito obnovitvijo in rekonstrukcijo ob koncu 90-tih let preteklega stoletja, našli so zelo lepe stenske slike, ki so jih uporabljali kot dekoraciju. Danes so deloma ohranjene na prvem in drugem nadstropju, predstavljajo pa scene iz življenja na koncu XVIII. stoletja.

Nad kamnitim portalom se nahaja „Božje oko” , simbol protureformacije. Palačo krasi zelo lep zaprt balkon z razgledom na Gundulićevo ulico, Trg kralja Tomislava in Frančiškanski trg. V delu palače v Gundulićevi ulici, med Varaždinci bolj znani kot Dućanska ulica, se nahaja cimer „želve”, ki je nekoč bil simbol trgovine z mešanim blagom. Original cimra se nahaja v mestnem muzeju. V dvorišču palače lahko opazimo zelo dekorativna lesena bruna, ki nam pričarajo Varaždin sredi XVIII. stoletja.

Palača Patačić - Puttar

Čeprav se v neposredni bližini današnje palače nahajal južni vhod v mesto, plemstvo je začelo graditi palače zunaj mestnega ozidja šele sredi XVIII. stoletja. Okoli leta 1745 je za grofa Patačića domači mojster spojil tri posebne hiše v enonadtsropno trikotno hišo z zaprtim balkonom. Zanimivo, da je portal na eni strani palače v znamenju poznega baroka, tisti pa na drugi strani, ki je zgrajen pozneje, v znamenju klasicizma.

Palača Prassinsky - Sermage

Palača Sermage zavzema osrednji položaj na trgu Miljenka Stančića. Palačo je s poročnimi pogodbami od družine Prassinzky prevzela francoska plemiška družina Sermage. Palača je leta 1759 preurejena v slogu rokokoja. Na pročelju zgradbe je poudarjen balkon z ograjo iz kovnega železa. Od leta 1947 je v palači stalna postavitev Galerije starih in novih mojstrov. Med najdragocenejšimi slikami so Žitna madona iz XV. stoletja, slika iz Rubensove šole ter olja iz Canalettoveje šole. Veči del slik je po II. svetovni vojni prišel iz dvorcev v okolici, manjše število pa so darilo Stjepana pl. Leitnera.
Palača Sermage (17. stoletje), Trg Miljenka Stančića 3
tel. +385-42-214-172
Čas za pregled muzeja cca 40 min, najava skupine na telefon muzeja

Delovni čas:
poleti (april-september): torek – nedelja 10-18 ur
zimski (oktober-marec) torek-petek 10-17 ur, sobotah in nedeljah 10-13 ur
Ponedeljki in prazniki zaprto

Palača Erdödy

Palača se nahaja zunaj mestnega ozidja in jo je sredi 18. stoletja zgradila grofovska družina Erdödy, vhod pa je okrašen s kamnitim portalom v rokoko slogu. Palača je sredi 19. stoletja preurejena za potrebe ‘Kapucinske vojarne’, pod vodstvom varaždinskega mojstra Franciscusa Arnolda. Danes je v njej varaždinska Glasbena šola.

Palača Herczer

Klasicistična palača Herczer je zgrajena leta 1791. Na kamnitem portalu je izklesan grb družine Herczer, ki se je v XVIII. stoletju ukvarjala s pošto, obogatela in kupila plemiški naslov. Danes je v palači Herczer Entomološka zbirka varaždinskega gimnazijskega profesorja Franje Košćeca. Zbirka prof. Košćeca je predstavljena v stalni postavitvi z naslovom Svijet kukaca, ki je obnovljena ob koncu 90-ih let preteklega stoletja, po mnenju strokovnjakov in publike pa gre za eno izmed najlepših v Evropi. Približno 4500 razstavljenih vzorcev nazorno prikazuje biologijo žuželk v različnih ambientih: V gozdu, Ob gozdu in na travniku, V vodi in na obali, Po noči in v zemlji. Razstavljeni so tudi različni predmeti, kot so entomološki preparati, dermopreparati vretenčarjev, herbarski vzorci rastlin, povečani modeli žuželk, fotografije in različni predmeti iz zapuščine prof. Košćeca. Med njimi so tudi pripomočki, ki jih je za potrebe svojih zbirk sam izmislil in izdelal. V delu stalne postavitve so predstavljeni tudi ostali varaždinski naravoslovci, ki so živeli ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja, en prostor pa je urejen kot delovna soba prof. Košćeca.
Palača Hertzer (18. stoletje), Franjevački trg 6
tel. +385-42-658-760
Čas za pregled muzeja cca 40 min, najava skupine na telefon muzeja

Delovni čas:
poleti (april-september): torek – nedelja 10-18 ur
zimski (oktober-marec) torek-petek 10-17 ur, sobotah in nedeljah 10-13 ur
Ponedeljki in prazniki zaprto

Palača Keglević

Reprezentativna barokna palača je zgrajena v 17. stoletju na pristavi nasproti obzidja Starega gradu. Današnjo obliko je dobila okoli leta 1775 ko jo je Jakob Erber preuredil v rokoko slogu. Danes je v njej znanstveni oddelek Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Varaždinu.

Palača Nitzky

Palača iz poznega baroka je zgrajena ob koncu 18. stoletja in se nahaja na današnjem Trgu bana Jelačića. Bila je v posesti bogate trgovske družine Nitzky.

Palača Tomassi

Baron Stjepan Josip Patačić je predal hišo svetovalcu in poznejšem predsedniku banskega stola Jurju Petkoviću. Oni so jo potem prodali družini Tomassi, katera je v Varaždinu imela suknarno in v dograjenem delu palače so meščani lahko pogledali prve kino predstave v mestu.

Palača Varaždinske županije

Palača Varaždinske županije je zgrajena leta 1768 v rokoko slogu, ampak je v požaru težko poškodovana ter je zaradi nekaj obnov izgubila svoje prvotne stilske lastnosti. Zahvaljujoč velikim restavratorsko-konzervatorskim posegom, ki so začeli leta 2001, se je vrnila v originalno stanje. Danes je palača spet sedež Varaždinske županije. Na zatrepu zgradbe se nahaja grb, ki je po odločitvi kraljice Marije Terezije leta 1763 postal grb Varaždinske županije.

Palača Zagrebačkog Kaptola

Zgradba Zagrebškega kaptola sodi v skupino palač iz XVIII. stoletja kot najboljša graditeljska dela onega časa. Palača ima eno nadtsropje, izjemno izklesan kamnit portal in okrašeno pročelje. Zgrajena je v drugi polovini XVIII. stoletja. Na prvem nadstropju je dvorana s štuko dekoracijami na stropu. Od zunaj je enaka kot v XVIII. stoletju.

Lisak stolp

Prosto in kraljevsko mesto Varaždin imel je svoje zidove in jarek. V nasprotju z zidovi starega mestnega jedra je bilo mestno obzidje porušeno (večinoma začetku 19. stoletja). Edini ostanek mestnih utrdb so severna ali mestna vrata “Dunaj” zgrajena v 16. stoletju, danes znan kot Lisak stolp (trgovec Lisak bil lastnik stolpa v prvi polovici 20. stoletja).

Lisak stolp se nahaja na Trgu bana Jelačića ali popularne “Banus parcelo”. Včasih je zelo prostorno in lepo urejeni trg, je zdaj cvetni trg in parkirišče. Od tod Ban Josip Jelačić je začel z 50.000 vojaki leta 1848 čez Dravo v vojni z Madžari.

Palača Zakmardy

Tisto veličastno zgradbo sta zgradila varaždinska mojstra Jakob in Blaž Jančić. Zgradba je najprej leta 1672 namenjena kot semenišče za učence varaždinske jezuitske gimnazije na strošek predbeležnika Kraljevine Hrvaške, Slavonije in Dalmacije Ivana Zakmardyja.

Mestna hiša

Sedež svobodnega in kraljevskega mesta Varaždina se nahaja v mestni hiši, ki dominira na glavnem mestnem Trgu kralja Tomislava. Lastnik Starega grada Juraj Brandenburg je leta 1523 podaril Varaždincom prvo kamnito hišo ter je postala sedež mestnega “magistratuša”, oziroma “rihtara”, predhodnika današnjega mestnega župana. Mestna hiša je čez stoletja spreminjala svoj videz, današnjo obliko s stolpom v središču pa je dobila leta 1791, ko je stara mestna hiša zgorela v požaru leta 1776.

Mestna hiša je okrašena z balkonom, nad katerim se nahaja kamnit grb Varaždina. Ta grb je leta 1464 potrdil kralj Matjaš Korvin kot uradni grb mesta in od tedaj je nespremenjen. Na stolpu pod uro se nahaja pokazovalec mesečevih men.

V Salonu mestne hiše se nahaja Memorialna zbirka Miljenka Stančića. Za ogled zbirke je potrebno naznanilo na telefon oddelka za mestni protokol, številka: 042/402-508. V zbirki je 22 slik Miljenka Stančića.

Škofovska palača

Marija pl. Horvat je leta 1851 dala zgraditi enonadstropno monumentalno in reprezentativno kotno hišo v pozno klasicističnem slogu ter jo oporočno zapustila mestni občini Varaždin, v svrho fundacije za ustanovitev najdenišnice. Danes je škofovska rezidencijalna palača.

Prva mestna osnovna šola, „normalka“

Leta 1779 se je na tem mestu nahajala manjša prizemna stavba prve mestne osnovne šole. Na inicijativo mestnega sodnika Franciscusa Rizmanna je spremenjena leta 1842 v reprezentativno dvonadstropno kotno hišo, najlepšo in najskladnejšo klasicistično javno stavbo v tem času z nadpisom “Za dobro in korist znanja”.

Zgradba I. gimnazije

Novo historicistično stavbo varaždinske gimnazije je leta 1870, po načrtu H. Neumanna, dal zgraditi dunajski graditelj W. Weiner, s pomočjo varaždinskih obrtnikov. V tisto ugledno šolo so hodile številne znane osebe, ki so pustile pomembne sledi v hrvaški in svetovni kulturi, ter znanosti in duhovni dediščini, kot npr.: Ljudevit Gaj, Vatroslav Jagić, Franjo Rački, Ksaver Šandor Gjalski, Ivan Kukuljević, Gustav Krklec, Miljenko Stančić, Ruža Pospiš Baldani in drugi. Danes sta v Varaždinu dve gimnaziji, ki so vključene v številne mednarodne izobraževalne inštitucije in projekte.

Zgradba narodne banke

Samostojna, monumentalna secesijska zgradba, ki jo je po projektu budimpeštanskega arhitekta Huberta, na začetku 20. stoletja za potrebe Narodne banke zgradil varaždinski graditelj Valent Morandini.

Hrvatsko narodno kazalište

Z uničenjem mestnega obzidja (stene) in polnjenje grabišta v XIX. c. na mestu nekdanjih kanalov, zgradili so nove stavbe. Tako se na južnem vhodu v mesto gradi Hrvaško narodno gledališče ki je bila zgrajena leta 1873 v historicistične slogu. Projekt za gradnjo je izdelal najbolj znani graditelj centralnog gledališča dunajski arhitekt Hermann Helmer. Dne 25. septembra 1873, izvedli so prve predstave in dramo “Poturica” Ivana Kukuljevića Sakcinskog v hrvaškem jeziku. Taj se je znameniti dunajski arhitekt v času njegove gradnje zaljubil in je kasneje postal sin-v Varaždinu. Morda zato, ker te ljubezenske zgodbe, gledališče v Varaždinu zunaj značilna prijetno harmonijo in sijaj notranjosti kaže nesporno strast in uživanje življenja. V vsakem primeru je to izredna zgradba katero ljudi ki ustvarjajo vzporedne realnosti, vendar lahko še vedno uživajo čar starega civilne Varaždina.

V gledališki stavbi se nahaja Mestna knjižnica “Metel Ozegovic” in koncertna urad mesta, med drugim, organizator Varaždinski baročni večeri.

HNK (19. stoljeće), A. Cesarca 1
HNK: +385 42 212-166 , www.hnkvz.hr
Koncertni ured: +385 42 212-907, www.koncertni-ured.com.hr
Knjižnica: +385 42 212-767, www.knjiznica-vz.hr

Zgradba pošte

Reprezentativna samostojna stavba v historicističnem slogu, ki jo je leta 1902 zgradil varaždinski graditelj Julije Willert 1902 za potrebe Kraljevskega poštnega in brzojavnega urada.

Hotel Istra

Gostilničar Novak je leta 1912 pregradil negdanjo gostilno „K divljem čovjeku” in jo preuredil v visoko kakovosten in znan „Grand Hotel Novak”. Enonadstropna secesijska kotna hiša je ohranila svoj prvotni namen tudi po letu 1945, ko ji je spremenjeno ime v „Hotel Istra”.

Kukuljevićeva 6
tel. +385 42 659-659
fax. +385 42 659-660
www.istra-hotel.hr, info@istra-hotel.hr

Železniška postaja

Varaždin je sredi 19. stoletja z vsemi štirimi stranmi bil obkrožen z železniško progo, ampak ni imel nobene železniške povezave z ostalim delom Hrvaške in s svetom. Kljub temu, zahvaljujoč naporom mestne uprave (delež delnic, brezplačno zemljišče za postajo in traso čez Varaždin, opeka za graditev), se je leta 1895 začela graditi proga Čakovec-Varaždin – Zaprešić-Zagreb. Od tedaj je Varaždin z železnicom čez Čakovec in Zagreb postal bolj povezan z ostalimi deli Hrvaške, kar je odprlo vrata močnejši industrializaciji mesta. Zgradbo železniške postaje je projektiral arhitekt Valent Morandini. Stari pritlični historicistični zgradbi iz leta 1886, je dozidal leta 1908 dva bočna enonadstropna rizalita monumentalnih dimenzij v secesijskem slogu, kar je značilno za njegov avtorski opus.

Hiša Ritz

Med obnovo hiše so v pritličju najdeni renesansni loki. Pod portikom je ohranjen kamniti vhodni portal z uklesanim monogramom I.A. – Andreasa Italusa de Argenta, varaždinskega zlatarja iz 16. stoletja, in letnicom 1540. Hiša danes nosi ime negdanjega lastnika Ritza, ki je na začetku pretelega stoletja na tem mestu imel kavarno. V hiši je tudi danes ena izmed mestnih kavarn.

Rojstna hiša Ivana Padovca

Majhna ulica, ki pelje od Uršulinskega samostana do Trga Miljenka Stančića je najboljši primer meščanske ulice. Ambientalnost, pomirjenost in sproščenost mestnega utripa je predstavljena na najboljši način med zimskim sončnim zahodom ali spomladanskim jutrom v ulici Ivana Padovca. Pri hišni številki 3 se je rodil in je živel Ivan Padovec, skladatelj in izumitelj kitare s dva vratovoma. V otroštvu je izgubil oko, v 48. letu življenja pa je postal popolnoma slep. Imel je koncerte na Dunaju, v Brnu, Prahi, Grazu, Budimpešti, Hanoveru, Hamburgu in Londonu. V isti hiši je živel tudi slikar Ivo Režek.

V rojstni hiši I. Padovca se danes nahaja Varaždinska turistična skupnost in Turistični informativni center.

Tel. +385 4 210 987, 210 985

www.tourism-varazdin.hr, info@tourism-varazdin.hr

Vila Müller - Bedeković

Vilo je leta 1827, v namen stanovanja, zgradil varaždinski mestni fizik dr. Vilim Müller, ki je na mestu negdanjega južnega grabišča utemeljil in uredil mestni park – sprehajališče. Ban Koloman Bedeković jo je leta 1874 preuredil v klasicističnem slogu.

Dr. Wilim Bernhard Müller se je rodil leta 1785 v Nemčiji, v Varaždin pa je prišel leta 1820. Bil je mestni fizik, kot zdravnik pa je več kot 40 let delal v Varaždinu. Dr. Müller je bil društveno zelo aktiven, ter je na njegovo iniciativo začelo tlakovanje ulic v mestnem središču, graditev kanalizacije, saditev drvoredov ter je vpeljana ulična razsvetljava z oljnimi svetilkami. Živel je nasproti današnjega sprehajališča v Cesarčevi ulici. V hiši je odprl javno kopališče, v Anini ulici pa je imel tovarno cikorije. Umrl je 27. marca 1863 v Varaždinu. Hvaležni meščani so sredi sprehajališča dvignili spomenik, obdelano kamnito grmado avtora Mila Vuda, s ploščo posvečeno dr. Mülleru, utemeljitelju parka.

Hiša Mekovec

Enonadstropna stavba je nekoč bila sestavni del palače Batthiăny na Trgu kralja Tomislava 7. V osnovi gre za barokno stavbo, ki je pozneje dobila klasicistične arhitektonske elemente. V njej je bilo staro varaždinsko gledališče z veliko redutno dvorano, v kateri so se prirejevale mestne zabave in potekale gledališke predstave.

Meščanska hiša v Gajevi ulici

Tipična varaždinska barokna meščanska hiša iz 18. stoletja. Pritličje je okrašeno z baroknim štuko medaljonom s fresko sv. Katarine Aleksandrijske, Kristusove zaročenke in zaščitnice izobraževanja in učenja, ter s simboli njenega mučenja.

This is a unique website which will require a more modern browser to work!

Please upgrade today!

X